Enciklopedija mrtvih

Enciklopedija mrtvih je zbirka petnajstih pripovedi Danila Kiša, prvič izdana leta 1987. Delo raziskuje področje spomina, identitete in smisla človekovega obstoja, pri čemer jih pisec vreva v strukturo enciklopedije kot specifične literarne forme. Kiš v svojih zgodbah kombinira zgodovinske in avtobiografske elemente ter ustvarja večplastne pripovedi o ljudeh in dogodkih, ki bi sicer ostali pozabljeni. Delo je značilno za njegovo estetiko fragmentarnega pripovedovanja in se odlikuje s prefinjenim, intelektualnim pristopom k vprašanjem obstoja, spomina in smrti. Enciklopedija mrtvih spada med najbolj cenjene Kiševe knjige in je ključno delo sodobne slovenskih in sredneevropske literature.