Očetje in sinovi

Roman prinaša klasično zgodbo o napetem odnosu med generacijami v ruski družbi 19. stoletja. V ospredju so vprašanja o tradiciji, napredku, družbenih spremembah in osebnih prepričanjih, ki se pokažejo skozi spopad med mlajšim in starejšim svetom. Turgenjev mojstrsko združuje psihološko poglobljenost z družbenim utripom časa ter odpira tudi teme ljubezni, identitete in življenjskih izbir. Gre za eno najpomembnejših del ruskega realizma, ki je še danes aktualno zaradi svoje presoje odnosov med starši in otroki ter iskanja lastnega mesta v svetu.